Canvas poslovni model

Canvas, kot orodje na poti do uspeha

»Obstaja način kako napraviti bolje – najdi ga!« Thomas Edison

Prva sta poslovni model Canvas definirala Osterwalder in Pigneur (2010) v svoji knjigi Business Model Generation. S pomočjo Kanvasa bomo v empiričnem delu predstavili poslovni model za novonastalo podjetje, ki je glavni predmet te diplomske naloge. 

Canvas je vizualno orodje, ki je na prvi pogled podobno tabeli ali, kot pravi dobeseden prevod, platnu, na katerem predstavimo vse bistvene sestavine poslovnega modela. To nam omogoča preglednost in nam pomaga, da dejansko vidimo medsebojne povezave in soodvisnosti. Opisuje način, kako podjetje ustvarja in prinaša vrednost za kupce in jo zajema za nas. Gradniki na levi strani Kanvasa predstavljajo razmerja do dobaviteljev, medtem ko gradniki na desni razmerja do kupcev. Spodnja gradnika predstavljata denarni tok – stroškovnega in prihodkovnega, v središču pa vse skupaj povezuje ponudba vrednosti. Kupci, njihova vrednost in ključni partnerji so najpomembnejši del modela, ki se med seboj povezujejo in so soodvisni (Osterwalder in Pigneur 2010). 

Canvas ima devet gradnikov (klikni za prenos predloge).

Osnovni in osrednji je ponudba vrednosti. Vrednost, ki jo ponujate, boste najlažje opredelili, če veste, kaj je problem, ki ga rešujete, in kaj je rešitev, ki jo ponujate. To ni edini pristop k ponudbi vrednosti. Zelo verjetno je, da nekaj že ponujate. Kaj je dejanska vrednost vaše ponudbe za vaše kupce? Zelo verjetno je, da se vaša predstava o vaši vrednosti in predstava o tej vrednosti med vašimi kupci razlikujeta. Težava nastopi, če je ta razlika v predstavi prevelika (Savič, M. 2012).

Kovačič (1998, 99) model splošno definira kot sliko izvirnika, ki jo ustvarimo in uporabljamo kot sredstvo za pridobivanje spoznanj, prenos znanj in preizkušanje brez tveganja za izvirnik. Model opisuje kot neko stvar, ki obstaja, je v razvoju ali je načrtovana. Kovačič (1998, 34) tudi trdi, da je cilj izdelave modela zajeti tiste vidike sistema, ki so pomembni za določen namen, ter skriti oziroma zanemariti ostale. Običajno ima model dve nalogi: 1) omogoča boljšo predstavitev, opredelitev in razumevanje obravnavanega problema in 2) poveča možnost predvidevanja.

Razlogi za izdelavo poslovnega modela so tudi v tem, da ta ponuja (Damij 2009, 49): 

  • razumevanje poslovanja podjetja, 
  • osnovo za izboljševanje trenutne poslovne strukture in operacij, 
  • možnost eksperimentiranja. 

    Teece (2010) je prepričan, da so poslovni modeli vsestranska tema za obravnavo podjetja in so uporabni na več področjih. Kljub temu nimajo svoje veje, kamor bi jih umestili. Ne glede na to, ali je bolj primeren na področju inoviranja, kakovosti ali strateškega menedžmenta, je termin poslovni model dobro uveljavljen v praksi.

    Kovačič dodaja še (Kovačič in drugi 2004, 79-80): 

    • ustvarjanje celotne slike poslovanja in s tem boljši pregled nad delovanjem podjetja,
    • odkrivanje slabosti v izvajanju procesov, 
    • prikazovanje predlogov prenove, 
    • preizkušanje na modelih (različni scenariji) pred uvajanjem v praksi, 
    • razumevanje informacijskih potreb izvajalcev procesov, kar služi za informatizacijo procesa.

    Poslovni model, kot trdita Osterwalder in Pigneur (2010, 14), je utemeljitev, kako organizacija ustvarja, prinaša in zajema vrednost. Gre zlasti za konceptualizacijo organizacije, ki zajema tri ključne vidike (Osterwalder 2004):

    • Kako so komponente in njihove funkcije ali deli integrirani, da ustvarjajo vrednost za stranke?
    • Kako se ti deli med seboj povezujejo znotraj organizacije, v dobavnih verigah in interesnih skupinah?
    • Kako organizacije ustvarjajo vrednost, dobiček v medsebojnih povezavah?

      Kovačič (1998, 99) model splošno definira kot sliko izvirnika, ki jo ustvarimo in uporabljamo kot sredstvo za pridobivanje spoznanj, prenos znanj in preizkušanje brez tveganja za izvirnik. Model opisuje kot neko stvar, ki obstaja, je v razvoju ali je načrtovana. Kovačič (1998, 34) tudi trdi, da je cilj izdelave modela zajeti tiste vidike sistema, ki so pomembni za določen namen, ter skriti oziroma zanemariti ostale. Običajno ima model dve nalogi: 1) omogoča boljšo predstavitev, opredelitev in razumevanje obravnavanega problema in 2) poveča možnost predvidevanja.

      Razlogi za izdelavo poslovnega modela so tudi v tem, da ta ponuja (Damij 2009, 49): 

      • razumevanje poslovanja podjetja, 
      • osnovo za izboljševanje trenutne poslovne strukture in operacij, 
      • možnost eksperimentiranja. 

      Teece (2010) je prepričan, da so poslovni modeli vsestranska tema za obravnavo podjetja in so uporabni na več področjih. Kljub temu nimajo svoje veje, kamor bi jih umestili. Ne glede na to, ali je bolj primeren na področju inoviranja, kakovosti ali strateškega menedžmenta, je termin poslovni model dobro uveljavljen v praksi.

      Skoči na Segmentiranje kupcev in se osvoji nov gradnik.